Raziskovanje dvoživk in kačjih pastirjev v Krajinskem parku Kolpa

V letu 2025 smo na območju Krajinskega parka Kolpa izvedli raziskavo dvoživk in kačjih pastirjev ter ocenili stanje izbranih kalov in drugih vodnih habitatov.

Pregledali smo osem kalov, ki se med seboj precej razlikujejo po značilnostih brežin, vodni in obrežni vegetaciji, okoliški rabi prostora ter drugih dejavnikih, ki vplivajo na njihovo primernost za vodne organizme. Rezultati so pokazali, kako pomembni so za ohranjanje dvoživk predvsem vodni habitati z naravnimi oziroma sonaravnimi brežinami, razvito vegetacijo in brez prisotnosti rib.

Med popisi dvoživk smo zabeležili več vrst, med drugim zelene žabe, hribskega urha ter več vrst pupkov. Razlike med posameznimi kali so bile precejšnje, kar kaže na velik vpliv stanja in načina upravljanja vodnih habitatov na njihovo vrstno pestrost.

Sočasno smo raziskovali tudi kačje pastirje. Večja pestrost in številčnost sta bili povezani predvsem z vodnimi habitati s stalno prisotnostjo vode, razvito vegetacijo in ustreznimi okoliškimi kopenskimi habitati. Med evidentiranimi vrstami sta bila tudi popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus) in grmiščna zverca (Lestes barbarus), ki sta na slovenskem rdečem seznamu uvrščena med ranljive vrste.

Pridobljeni podatki predstavljajo pomembno podlago za nadaljnje upravljanje in ohranjanje kalov ter drugih vodnih habitatov na območju Krajinskega parka Kolpa.